velikost pisave: 60% 70% 80% 90%

Zakaj klimatizirati prostore

Bivalno udobje je odvisno od temperature, premikanja in vlažnosti zraka, kar pa ima za človeka zelo velik pomen.

Idealna temperatura v bivalnih in pisarniških prostorih se giblje okrog 20°C, v proizvodnih prostorih pa okrog 18°C. Zaradi slabega zraka in vročine se splošna storilnost zmanjša za ca 30%, produktivnost se pri 24°C zmanjša že za 10%, nevarnost nesreč pri delu pa se poveča za ca 23%. Tako kot je za doseganje idealnih termičnih pogojev pozimi potrebno gretje prostorov, postaja poleti neobhodno hlajenje. Vsako odstopanje od idealnih termičnih pogojev pomeni poslabšanje termičnega udobja, kar vpliva na splošno telesno počutje in zmanjšanje telesnih in psihičnih sposobnosti. Posebno je termično udobje pomembno za pisarniške delavce, delavce v proizvodnji, šolarje in dijake, bolnike in starejše ljudi.
Dober dan se po jutru pozna in vsi vemo, da se dan ne začne dobro, če nismo dobro spali. Ker spimo v pregretih prostorih, se zjutraj zbudimo utrujeni in nejevoljni in največkrat se utrujenost zaradi vročine vleče ves dan, tako v službi kot doma. Človeško telo se proti vročini bori z znojenjem, razmerje znojenja je odvisno od vlažnosti okolja. Če je atmosfera vlažna, se znojenje upočasni in zmanjša se naravni učinek hlajenja. Ravnovesje se lahko zopet vzpostavi, ko okolica vsrka zadostne količine vlage in toplote.
Tehnološki napredek je omogočil razvoj klimatskih naprav, ki absorbirajo toploto in vlago, tako da termično udobje več ni nedosegljiva želja. Klimatske naprave postajajo nepogrešljiv del vsakega prostora, ravno zaradi želje po napredku in doseganju vedno boljših življenjskih pogojev in rezultatov. Klimatske naprave so osnovni del opreme prostorov v krajih z dolgimi in vročimi poletnimi sezonami in milimi zimami. Nujna je njihova uporaba v prostorih, kjer se zbira veliko ljudi in v prostorih z opremo, ki lahko obratuje le pod idealnimi termičnimi pogoji (računalniški centri, laboratoriji, operacijske sobe). Marsikateri prostor se lahko greje in hladi le s klimatsko napravo, kar pomeni enostavno upravljanje in velik prihranek. 

KAJ JE KLIMATSKA NAPRAVA IN KAKO DELUJE 

Zrak je mešanica suhega zraka in vodne pare. Ko prostor klimatiziramo odvzamemo del zraka iz njega in ga obdelamo, tako da vzpostavimo idealno temperaturo in vlažnost. Hladen zrak v prostoru ogrevamo, topel zrak pa hladimo in razvlažujemo. Vse to zmore ena sama naprava, ki jo imenujemo klimatska naprava. Poznamo klimatske naprave, ki samo hladijo in klimatske naprave, ki hladijo in grejejo.

Hlajenje in razvlaževanje

Za lažje razumevanje klimatskega sistema si lahko pomagamo s primerom hladnih šip v kuhinji. Tekočina se v loncu ob segrevanju na štedilniku uparja, zrak v kuhinji je takrat vroč in poln pare. Steklo je hladno in absorbira toploto in vodno paro, ki se na hladni površini utekočini, tako da lahko vidimo, kako po šipah tečejo kapljice vode-kondenz. Podobno se dogaja v klimatski napravi. Strokovnjaki vrsto let razvijajo in izboljšujejo posebna delovna sredstva, ki imajo specifične lastnosti, ki jim omogočajo uparjanje tudi pri nizkih zimskih temperaturah in kondenziranje pri visokih poletnih temperaturah. Trenutno najbolj razširjeno hladilno sredstvo v klimatskih napravah je freon-R22, večina proizvajalcev pa je ta hladilni plin že začela nadomeščati z novimi plini, kot so R407C in R410A. Zaradi določenih ozonski plasti škodljivih elementov, ki so jih vsebovala hladilna sredstva v začetku njihovega razvoja, so svetovne institucije uvedle stroge normative, ki varujejo naravo in življenje, zato so hladilna sredstva, ki se danes uporabljajo brez škodljivih elementov, prijazna do okolja in do naprave. Hladilno sredstvo kroži po zaprtem klimatskem sistemu in je na svoji poti izpostavljeno različnim, pogojenim pritiskom in temperaturnim razlikam.  

Najbolj razširjeni klimatski sistem je tako imenovani SPLIT sistem. SPLIT se imenuje zato, ker je sestavljen iz ločenih delov. Del, ki je v prostoru, je notranja enota, del, ki je zunaj na prostem, pa je zunanja enota. Zaradi različnih pritiskov in temperaturnih razlik hladilno sredstvo spreminja fizično stanje. Iz tekočega stanja preide v paro, (se uparja) in se nato zopet utekočini (kondenzira). Da se hladilno sredstvo iz tekočega stanja spremeni v paro mora absorbirati toploto iz prostora. Torej, ko klimatska naprava hladi, deli naprave poskrbijo, da hladilno sredstvo pride v notranjo enoto v tekočem stanju, tu prevzame toploto, se upari in potuje proti zunanji enoti, na prosto. Ventilator v prostor vpihuje zrak, ki je od hladilnega sredstva prevzel hlad, elektronika pa regulira delovanje naprave in vzpostavi idealne termične pogoje. Ko klimatska naprava hladi, je toplota, ki izhaja iz zunanje enote na prosto odpadna toplota. Voda, ki se je nabrala v notranji enoti, ker je vodna para na hladni površini kondenzirala, odteče po kondenčni cevi v odtok.

Gretje

Pri gretju pa se sistem v napravi obrne s tem, da zamenja vlogo uparjalnika in kondenzatorja. Kar je pri hlajenju kot odpadna toplota, postane pri ogrevanju vir gretja prostora. Poseben ventil, vgrajen na cevi, po kateri kroži hladilno sredstvo, spremeni smer kroženja, tako da hladilno sredstvo pride v notranjo enoto uparjeno in tu oddaja toploto. Ventilator v prostor vpihuje ogret zrak, elektronika pa vzpostavi želene termične pogoje. Hladilno sredstvo toploto za spreminjanje iz tekočega stanja v paro prevzame iz samega sistema in okolice, zato naprava deluje kot toplotna črpalka in klimatske naprave, ki hladijo in grejejo imenujemo toplotne črpalke. Uporaba toplotne črpalke pomeni velik prihranek električne energije in enostavno rešitev ogrevanja.

Izbira ustrezne klimatske naprave

Pri izbiri načina klimatizacije upoštevamo:

  • želje in potrebe uporabnika,
  • velikosti in namembnosti prostora (stanovanjski,delovni,proizvodnji,lokal…),
  • lego prostora glede na stran neba (južna, severna…),
  • način prezračevanja (naravno, uporaba ventilacije…),
  • velikost in tip steklenih površin (panoramske stene, navadno steklo, termopan…),
  • način gradnje prostora (zidaki, beton, mavčne stene, les, steklo…),
  • kvaliteto izolacije (brez, slaba, dobra…),
  • položaj prostora v stavbi (kletni, pritlični, v nadstropju, mansardni…),
  • možnost izvedbe in izbiro tipa naprave (stenska, talna, stropna, vgradna …),
  • način odvoda kondenza iz prostora (po naravni poti-stalni padec,uporaba črpalke…),
  • prisotnost ljudi v prostoru (malo,veliko ljudi,otroci, odrasli, samo naprave…),
  • potrebe po hlajenju, gretju, sušenju (nekaj ur dnevno, stalno…).
Glede na opisane in naštete zgornje dejavnike določimo tudi moč naprave. Pravilna izbira moči naprave je pomembna za samo delovanje naprave, udobje, porabo električne energije, življenjsko dobo in podobno. Na določitev potrebne moči klimatske naprave vpliva v prvi vrsti velikost in oblika prostora, nadalje pa je zelo pomembno, kakšna je kvadratura zunanjih in notranjih sten in njihova toplotna propustnost (izolacija), obsijanost s soncem, izolacija stropa oziroma strehe, lega prostora (mansarda, vmesna etaža...), velikost oken in njihovo izpostavljenost soncu, pravtako pa moramo upoštevati, koliko ljudi se zadržuje v prostoru in kolikšni so toplotni izvori v prostoru, npr. zaradi delujočih električnih naprav (računalniki, hladilniki …), ob tem pa moramo oceniti, koliko časa so vključene oziroma aktivne. 
V zadnjem času se je na tržišču pojavilo veliko število klimatskih naprav, bolj ali manj znanih proizvajalcev in še večje število prodajalcev, ki se s prodaja ukvarjajo redno ali pa občasno. Glede na to je njihova servisna mreža dostikrat slabo organizirana, še težje pa je v kratkem času dobiti rezervne dele. Novejše klimatske naprave delujejo po sistemu inverterja in z okolju prijaznejšim plinom R410A. Prednost inverterske tehnologije so predvsem bolj zvezno in zato tišje delovanje, manjša poraba energije in dejstvo, da so skoraj vsi inverterji v energijskem razredu A.