Ekološko so najbolj primerni kotli na lesno biomaso, ki so tudi najmanj obremenjujoči za okolje. Od sodobnih kotlov na lesno biomaso pričakujemo ekonomičnost, dolgo življenjsko dobo, minimalno vzdrževane in čim manjše emisije škodljivih snovi v okolje. Pri manjših potrebah po toploti (kotli do 50 kW) in lastnem viru lesa izberemo kotel na polena, pri večji potrebi po toploti (kotli nad 50 kW) in lastnem viru lesa izberemo kotel na lesne sekance, pri manjši potrebi po toploti v urbanih naseljih pa izberemo kotle na pelete. 

Najdalje so v uporabi kotli za kurjenje s poleni, za pripravo katerih je potrebno najmanj vložene energije. V osnovi je treba ločiti dva tipa kotlov na polena. Prvi tip je kotel s pregorevanjem in deluje po principu, da ogenj zajame vsa drva. Regulator zraka lahko zmanjša gorenje lesa, s čimer se izkoristek energije zmanjša onesnaženost okolja pa poveča. Drugi tip kotla uporablja tehniko odgorevanja. Bistvo teh sodobnih kotlov na polena je v dvodelnem zgorevalnem prostoru. V zgornjem nakladalnem delu kotla kamor naložimo polena, potekajo prve tri faze zgorevanja; sušenje, uplinjanje in gorenje. Nastali lesni plin in doveden sekundarni zrak, ki ga dovaja elektronsko krmiljen ventilator, nato zgorevata skozi keramično šobo v obliki plamenega curka v spodnjo komoro, kjer mešanica dokončno zgori. V tem delu na razžarjenem šamotu dogorijo tudi nepopolno izgoreli koščki lesa, ki padejo iz zgornje komore, dimni plini pa na svoji poti preko cevnih izmenjevalcev toploto oddajo vodi v kotlu. Posebno oblikovani keramični vložki omogočajo enakomerno delovanje, popolno izgorevanje in hkrati ščitijo kovinske dele kotla pred poškodbami.
 

 V priponki prospekt v pdf-formatu (v nemškem jeziku):